Poezija v mestu: Zgodovina blaznosti

satirično-glasbeno predavanje

s poudarkom
na osebnem življenjskem spoznanju
o smehu,
grehu,
norosti,
neumnosti,
življenju,
smrti,
skratka,
kratek vpogled
v nedogled,
višine
in globine
človeške umnosti,
zgodovine,
religije,
filozofije,
medicine,
umetnosti,
politične korektnosti itd.

Izvajalci: Nebojša Pop-Tasić, Andraž Polič in Nino de Gleria

Vojna je tu, vojna je tam,
zmerjanje, kreganje,
nikogar več ni zaradi česarkoli sram,
krade se, laže se, manipulira,
tam se umira, tukaj se hira …
lahko še marsikaj temu dodam –
v dreku sem pogosto tudi sam …
a indijski modreci pravijo:
smejati se moraš večkrat na dan,
da odženeš obup stran.
Vsako jutro spijem tri kavice,
preberem tri glavne novice,
in preden grem na izločanje,
si zastavim tehtno vprašanje:
mar ni smeh hudo grešen,
če svet okoli nas ni niti malo smešen?
In naši pooblaščeni duševni in mentalni delavci,
inženirji človeških duš, ki vedo,
kako je treba pravilno misliti in biti,
če hočeš biti človek in ne uš,
ki nam, če ne gre drugače, pravilnost vsilijo,
da nas od te pravilnosti že možgani srbijo,
še vedno ne znajo pravilno odgovoriti,
ali se je danes sploh dovoljeno smejati
ali pa je treba vse resno jemati?